Povzetek
Cilji
Vlada RS je odredila obvezno nošenje obraznih mask v času pandemije COVID-19 pri otrocih med bivanjem v šoli. Učenci 6. razreda in starejši so morali maske nositi ves čas, otroci v nižjih razredih pa samo med odmori in v skupnih prostorih. Ker raziskav o posledicah nošenja maske pri otroci ni, smo želeli z raziskavo ugotoviti, kakšne so morebitne škodljive posledice pri otrocih zaradi nošenja mask v šolah. Primerjali smo zaznane neželene učinke med otroci, ki masko nosijo ves čas pouka in otroci, ki masko nosijo samo med odmori, pojavnost neželeni učinkov med različnimi vrstami mask in moč neželenih učinkov po sklopih le-teh.
Metode
Analizo smo začeli s pridobivanjem podatkov iz predhodnih raziskov, ki so proučevale škodljive učinke dolgotrajnega nošenja mask. S to analizo in predštudijo smo pripravili vprašalnik s štirimi sklopi škodljivih učinkov dolgotrajnega nošenja mask (telesni, psihološki, lokalni in spremembe v odnosu do okolice). Vprašalnik so izpolnili starši, ki so navedli zaznane učinke pri otrocih.
Rezultati
V raziskavo je bilo vključenih 870 staršev, ki so navedli zaznane stranske učinke dolgotrajnega nošenja mask pri 858 otrocih. Med neželenimi učinki so bili najbolj opazni občutek toplote in vlage pod masko (4.18), utrujenost (3.97), slaba koncentracija (3.96), nezadovoljstvo (3.96), zaspanost (3.86) in apatičnost do šolskega procesa (3.78). Zaznani neželeni učinki so imeli višjo oceno v skupini otrok, ki so nosili masko ves čas pouka. Razlike so bile statistično značilne, razen pri neželenih učinkih slaba koncentracija, žalost, povečana agresivnost, strah pred avtoriteto in izolacija. Zaradi nenormalne porazdelitve smo uporabili neparametrični Kruskal-Wallis test.
Zaključek
V skupini otrok, kjer so maske nosili ves čas pouka, so bili neželeni učinki močneje izraženi. Največja razlika med skupinama se je pojavila v neželenih učinkih glavobol, omotičnost, utrujenost in mozoljavost na obrazu. Utrujenost (3.97), slaba koncentracija (3.96), nezadovoljstvo (3.96), zaspanost (3.86) in apatičnost do šolskega procesa (3.78) so bili na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da neželeni učinek sploh ni zaznan, 5 pa pomeni, da je neželeni učinek možno zaznan, ocenjeni z oceno blizu 4. To pomeni, da so starši v skupini otrok, kjer so se neželeni učinki pojavili, te neželene učinke mask zaznali. Primerjava postavljenih konstruktov, kjer smo primerjali učinke po sklopih (telesni, psihološki, lokalni in spremembe v odnosu do okolice) kažejo, da so najmočneje izražene psihološke spremembe in z oceno 3.76 pri otrocih, ki maske nosijo ves čas in 3.59 pri otrocih, ki maske nosijo med odmori in v skupnih prostorih. Rezultati anketne raziskave kažejo, da maske posegajo tako v psihološko stanje otrok, kot tudi na telesno zdravje. Primerjava dveh skupin in zaznanih razlik med eno in drugo, kjer so povprečne ocene zaznanih učinkov višje pri otrocih, ki nosijo masko ves čas kaže na to, da dolgotrajno nošenja mask neželene učinke poveča.
Kazalo vsebine
3.1 Kvalitativna predraziskava 6
3.3 Postopek izvedbe anketne raziskave 8
3.4 Utemeljitev izbora vzorca za analizo 9
Kazalo tabel
Tabela 1: Odgovori odprtega vprašanja “Neželeni učinki” po pomenskih kategorijah 6
Tabela 2: Konceptualizacija spremenljivk – starši 7
Tabela 3: Analiza vseh enot v bazi podatkov 9
Tabela 4: Analiza uporabnih enot v bazi podatkov 9
Tabela 5: Demografski podatki anketiranih 10
Tabela 6: Demografski podatki otrok 10
Tabela 7: Zaznani neželeni učinki – primerjava med skupinama 11
Tabela 8: Aritmetična sredina ocenjenih neželenih učinkov pri otrocih, ki nosijo različne vrste mask 12
Tabela 9: Neželeni učinki po konstruktih – primerjava med skupinama 13
Tabela 10: Neželeni učinki po konstruktih – primerjava med skupinama 13
1. Uvod
Vlada RS je 8.3.2021 z Odlokom o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja virusa SARS-CoV-2 začasno določila obvezno uporabo zaščitnih mask na javnih krajih oziroma prostorih, tudi za šolarje od 6. razreda osnovne šole (OŠ) do 4. letnika srednje šole (SŠ).
V času pandemije COVID-19 ni bilo V Sloveniji opravljene nobene resne raziskave za ugotavljanje posledic, ki jih vsakodnevno dolgotrajno nošenje mask lahko povzroči na zdravih osebah. Prav tako ni bilo opravljene nobene raziskave, ki bi analizirala posledice nošenja mask pri otrocih. Iz izsledkov raziskav opravljenih v tujini je razvidno, da ima dolgotrajno vsakodnevno nošenje maske številne negativne posledice, ki se odražajo na telesnem in duševnem zdravju, pomenijo pa tudi resno oviro pri socialnih stikih. Posledice so in bodo še posebej izrazite pri otrocih, ki odraščajo in se šele razvijajo.
V Svetovni zdravstveni organizaciji WHO (2020) opozarjajo, da močnih znanstvenih dokazov, ki bi podpirali ukrep nošnje mask med poukom ni, ugotavljajo pa, da so otroci po dolgotrajni uporabi maske poročali o težavah kot so draženje, težave z dihanjem, nelagodje, motenost, nizka socialna sprejemljivost, slabo prileganje maske in posebej izpostavljajo, da je potrebno koristi nošenja mask pri otrocih za nadzor nad okužbami COVID-19 pretehtati glede na morebitno škodo, povezano z nošenjem mask, vključno z izvedljivostjo in nelagodjem ter socialnimi in komunikacijskimi težavami. V tem dokumentu posebej poudarjajo, da smernice konstantnega nošenja mask ne smejo negativno vplivati na razvoj otrok in učne rezultate.
Prav tako pa se je od ukrepa stalnega nošenja mask pri otrocih distancirala tudi ECDC – European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC, 2021). Iz dokumenta razberemo, da opozarjajo na dejstvo, da je narejenih premalo raziskav, ki bi utemeljevale ukrep konstantnega nošenja mask, da je veliko raziskav metodološko neustreznih in da raziskave najbrž niso bile opravljene na ustreznih vzorcih (medicinske in nemedicinske maske).
Odločili smo se narediti raziskavo o posledicah nošenja mask med slovenskimi šolarji. V raziskavo so bili vključeni osnovnošolci od 6. razreda naprej in srednješolci od 1. do 4. letnika. Ta skupina šolarjev je bila primorana nositi maske ves čas pouka. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v neželene učinke, ki jih je med slovenskimi šolarji, ki so bili primorani zaščitno masko nositi ves čas pouka, ta ukrep povzročil. Naša hipoteza je temeljila na raziskavah, ki so bile narejene v tujini in na kvalitativni predraziskavi, ki je bila opravljena v Sloveniji.
2. Teoretična izhodišča
Na univerzi Witten / Herdecke je bil tako vzpostavljen spletni register, kamor so lahko starši, zdravniki in pedagogi vnašali svoja opažanja povezana z dolgotrajnim nošenjem mask. 20.10.2020 je bilo 363 zdravnikov pozvanih, naj vpišejo podatke in starše in učitelje seznanijo z registrom. Do 26.10.2020 je register uporabilo 20.353 oseb, ki so vnesli podatke o 25.930 otrocih. Povprečni čas nošenja maske je bil 270 minut na dan, kar je sicer manj kot znaša pouk v zadnji triadi osnovne šole in srednji šoli. O težavah in posledicah nošenja maske je poročalo 68 % staršev. Zaradi dolgotrajnega nošenja mask je prihajalo do hujšega draženja kože (60 %), glavobolov (53 %), težav s koncentracijo (50 %), nezadovoljstvo (49 %), nepripravljenost za šolanje (44 %), slabo počutje (42 %), težave pri učenju (38 %) in zaspanost ali utrujenost (37 %) (Schwarz in drugi, 2021).
V povzetku meta-analize, v kateri je bilo zajetih 44 raziskav, navajajo stranske učinke dolgotrajnega nošenja mask podprte z znanstvenimi dokazi. Navajali so: povečanje dihalnega upora, povišanje ogljikovega dioksida (CO2) v krvi, zmanjšanje nasičenosti krvi s kisikom, povečanje srčnega utripa, zmanjšanje kardiopulmonalne zmogljivosti, občutek izčrpanosti, povečanje stopnje dihanja, težave z dihanjem in težko dihanje, glavobol, omotico, lokalni občutek vlage in toplote, zaspanost – kvalitativni nevrološki primanjkljaji, zmanjšanje zaznavanja empatije, akne, srbenje in poškodbe kože, povečanje prostornine mrtvega prostora v pljučih. Avtorji so zaključili, da dolgoročnih posledic zaradi prepeleta neželeni učinki med seboj še ne poznamo (Kisielinski in drugi, 2021).
Li in drugi (2005) v raziskavi, ki je bila neobremenjena s COVID-19 v reviji International Archives of Occupational and Environmental Health ugotavlja, da nošenje katerekoli od preizkušenih mask znatno poveča srčni utrip, spremeni mikroklimo na obrazu (temperaturo, vlažnost) ter močno poveča subjektivne občutke nelagodja oseb. Že najmanjša obremenitev namreč povzročil bistveno povečanje temperature zraka pod masko in s tem toplotno draženje kože v predelu ust, nosu in lic ter spremembo temperature zraka iz dihal. Nošenje maske ima za posledico visok dihalni upor, kar povzroči nezadosten vnos kisika v organizem. Pomanjkanje kisika povzroči stimuliranje simpatičnega živčevja, ki aktivira telesni odziv pri zaznani nevarnosti, kar povzroči pospešen srčni utrip in krčljivost srčne mišice, razširitev dihalne poti, spodbudi razgradnjo glikogena v jetrih in sproščanje glukoze v krvni obtok, poveča bazalno presnovo, mišično moč in poveča znojenje. Življenjske funkcije, ki so manj povezane z zaznano nevarnostjo (npr. prebava, ledvična funkcija) pa se ob tem upočasnijo. Omenjena raziskava jasno dokazuje, da uporaba maske povzroči dolgotrajno stanje, ki je povsem enako stanju ob zaznani življenjski nevarnosti oziroma ogroženemu preživetju. To pomeni, da dolgotrajno nošenje makse povzroča stanje hujšega stresa, ki se s trajanjem le še povečuje.
Pri ponovnem vdihavanju že izdihanega zraka se poveča tudi delež vdihanega CO2. Višja vsebnost CO2 v pljučih stimulira dihalni center, da še pospeši dihanje in izločanje CO2. Posledično prihaja zaradi nošenja maske do občutka vrtoglavice, slabosti, zmedenosti. Strah in stres, ki se lahko pojavita zaradi teh občutkov, pa še dodatno pospešita bitje srca, sprožita dodaten dotok krvi v velike mišice, kar še dodatno pospeši dihanje. Dalj časa trajajoče stanje lahko pripelje tudi do dihalne stiske. Dolgotrajno nošenje maske povzroči ponovno vdihavanje večje količine toksinov, bakterij in virusov, ki bi jih telo sicer izločilo. Prav tako dolgotrajno nošenje maske povzroči tudi vdihavanje zraka višje temperature. Organizem, ki je dalj časa izpostavljen toplemu zraku pa se začne s časom pregrevati, kar povzroči težave z uravnavanjem telesne temperature ter večjo verjetnost in pojavnost alergijskih reakcij.
Med dokazane negativne učinke že kratkotrajnega nošenja mask je mogoče uvrstiti pomanjkanje energije, utrujenost, povečanje stresa, slabost, vrtoglavico, mravljinčenja, anksioznost, težave s pozornostjo ter splošno nelagodje, na dolgi rok pa lahko neprekinjeno nošenje maske povzroči tudi določene bolezni, vnetja in celo pojav rakavih bolezni.
Dolgotrajna uporaba N95 in kirurških mask pri zdravstvenih delavcih med COVID-19 je pri večini anketiranih povzročila neželene učinke, kot so glavobol, izpuščaj, akne, razgradnja kože in poslabšanje kognicije. Pogosti odmori, izboljšana hidracija in počitek, nega kože in potencialno na novo oblikovane udobne maske so priporočila za prihodnje obvladovanje škodljivih učinkov, povezanih s dolgotrajno uporabo mask. 314 anketirancev je poročalo o neželenih učinkih dolgotrajne uporabe maske, pri čemer so med najpogostejšimi neželenimi učinki navajali glavobol (n = 245), akne (n = 182), poškodbe kože (n = 175), in okvarjeno kognicij (n = 81). Pri nekaterih vprašanih so ugotovili predhodno anamnezo glavobolov (n = 98), občutljivosti kože (n = 164) in aken (n = 121). Nekateri anketiranci so po odstranitvi mask odpravili neželene učinke, drugi pa so potrebovali fizični ali zdravniški poseg (Rosner, 2020).
Nemška nevrologinja dr. Margarite Griesz-Brisson se zavzema za ukinitev mask. Pravi, da ponovno vdihovanje izdihanega zraka povzroča pomanjkanje kisika in povečano koncentracijo CO2 v krvi. Človeški možgani so izjemno občutljivi na pomanjkanje kisika. V hipotalamusu so živčne celice, ki ne morejo preživeti brez kisika dlje od treh minut. Med nošenjem maske se sprva pojavljajo opozorilni simptomi kot posledica porušenega ravnovesja med koncentaracijo kisika in CO2. To so glavobol, zaspanost, omotica, težave z zbranostjo, podaljšanje reakcijskega časa ter motnje v sferi kognitivnega funkcioniranja. Ko pa se soočamo s kroničnim pomanjkanjem kisika, se vsi ti simptomi postopoma omilijo, ker se na takšno stanje navidezno navadimo. Kljub temu pa je preskrba možganov s kisikom še naprej motena in zato bo naša funkcionalnost ostala okvarjena. Občutek imamo, da smo se navadili nositi masko, degenerativni procesi v možganih pa se nadaljujejo.
Preprečevanje oziroma zmanjševanje okužb z uporabo zaščitne maske ni dokazano oziroma je še vedno predmet znanstvenih raziskav (Howard in drugi, 2020; Schünemann in drugi, 2020; Bartoszko in drugi, 2020; Radonovich, 2019; WHO, 2020). Na začetku pandemije so strokovnjaki WHO svetovali, da uporaba obraznih mask ni priporočljiva, saj so potencialne koristi precej omejene in obstaja nevarnost samokontaminacije ob nepravilni uporabi. Poleg tega je WHO v svojem poročilu z dne 5.6.2020 izjavila: “Trenutno ni neposrednih dokazov o učinkovitosti splošne uporabe mask pri zdravih ljudi v skupnosti za preprečevanje okužb z respiratornimi virusi, vključno s Covid19 (WHO, 2020). V več bolnišnicah so odkrili kontaminacijo zgornjih dihal z virusi in bakterijami, ki so prisotne na zunanji strani medicinskih obraznih mask (Chughtai, 2019).
Druga raziskava kaže, da je vlažna maska gojišče bakterij in gliv (odpornih na antibiotike), ki lahko oslabijo virusno imunost sluznice. Ta raziskava zagovarja uporabo medicinskih / kirurških mask (namesto domačih bombažnih mask), ki se uporabijo enkrat in po nekaj urah zamenjajo (Coronavirus, 2020). To bi pomenilo, da bi družina z dvema otrokoma in dvema staršema, ki gresta v službo z javnim prevozom in nakupovati, porabila 20 obraznih mask na dan (25 EUR / dan, 9.000 EUR / leto na družino).
3. Metodologija
Analiza je bila opravljena v dveh korakih – kvalitativna predraziskava za pomoč pri identifikaciji stranskih učinkov ter kvalitativni del na podlagi anketne raziskave.
3.1 Kvalitativna predraziskava
Ugotovitve kvalitativne predraziskave temeljijo na izsledkih odprtega vprašanja, kjer so starši otrok od 6. razreda OŠ do 4. letnika SŠ po 12.3.2021 opredelili neželene učinke nošenja mask pri omenjeni skupini otrok. Vprašanje je bilo posredovano v sklopu anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili preko spletne aplikacije za anketiranje 1ka. Od 12.3.2021 smo na to vprašanje pridobili 287 odgovorov odprtega tipa.
Pri izvedbi analize izsledkov odprtega vprašanja smo uporabili tematsko analizo, ki je potekala v šestih fazah (Braun in Clarke, 2006): (i) osnovna proučitev podatkov, (ii) ustvarjanje začetnih kod, (iii) iskanje tem, (iv) pregledovanje tem, (v) določanje in poimenovanje tem in (vi) priprava poročila. Vrsta tematske analize (thematic analysis), ki smo jo izvedli je bila namenjena prepoznavanju širokega spektra tem, ki zajemajo »nekaj pomembnega glede podatkov v zvezi z raziskovalnim vprašanjem in predstavljajo določeno stopnjo vzorčnega odziva ali pomena znotraj nabora podatkov.« (Braun in Clarke, 2006), ki bi ga lahko opisali kot skupek neželenih dejavnikov, ki jih povzroča konstantno nošenje mask. Sam pristop k kodiranju pa je sledil analizi vsebine z odprtim kodiranjem (with open coding) (Burnard in drugi, 2008). Rezultati tematske analize so podani v Tabeli 1.
Tabela 1: Odgovori odprtega vprašanja “Neželeni učinki” po pomenskih kategorijah
| Pomenska kategorija | Teme pomenske kategorije |
| Spremembe v telesni stabilnosti | »Glavobol« »Vrtoglavica« »Slabost« »Omotičnost« »Dvojni vid« »Siljenje na bruhanje« »Migrena« »Poslabšanje alergij« »Šibkejši glas« |
| Psihološke spremembe | »Nervoza« »Anksioznost« »Tesnoba« »Žalost« »Depresiven občutek« »Stres« »Slaba volja« »Zaprtost vase« »Panični napadi« |
| Lokalne spremembe na obrazu | »Krastavost pod nosom« »Izpuščaji v ustih« »Mozoljavost« »Pordela koža« »Napredujoči vitiligo« »Vlaga na koži obraza« »Poslabšanje atopijskega dermatitisa« »Bolečine za ušesi« »Večkrat krvavitev iz nosu« »Bledica« »Zbadanje v očeh« »Suhe oči« »Žgečkanje na predelu, kjer se maska dotika kože« |
| Spremembe v koncentraciji | »Zaspanost« »Brezvoljnost« »Slaba koncentracija« »Nespečnost« »Raztresenost« »Utrujenost« »Popoldanska utrujenost« »Motnje pozornosti« »Brez energije« |
| Spremembe v odnosu do šolanja | »Apatičnost« »Odpor do šole« »Nezaupanje vase« »Noče v šolo« »Ni motivacije« |
| Respiratorne spremembe | »Slaba saturacija (kontrolirana)« »Dihanje skozi usta« »Pogostejše kašljanje« »Hitrejše bitje srca« »Suha usta« »Suho grlo« »Izcedek iz nosu« »Tiščanje v prsih« »Boleče grlo« |
| Medsebojni odnosi | »Pritisk učiteljev« »Tožarjenje med učenci« »Strah« »Generaliziran strah pred avtoriteto« |
3.2 Anketni vprašalnik
Anketni vprašalnik smo pripravili po deduktivnem pristopu, saj smo začeli z identifikacijo predhodnih raziskovalnih del na področju neželenih učinkov nošenja mask. Po drugi strani pa naš raziskovalni cilj ni bil potrditi ugotovitve predhodnih raziskav, zato je bila prva faza raziskave, tematska analiza (kot npr. seznanjanje s podatki) induktivna po svoji naravi. Dvome, ki so se pojavljali pri kodiranju smo usklajevali s pomočjo pregleda literature.
V vprašalnik smo vnašali subjektivne zaznave. Razumevanje subjektivnih zaznav smo kar najbolj poenostavili, da bi jih anketirani razumeli. Y. Li in drugi (2005) so objektivne učinke dolgoročnega nošenja mask prevedli v subjektivno zaznavanje in na ta način omogočili razlago učinkov dolgotrajnega nošenja mask na raven osebne zaznave.
Anketni vprašalnik smo oblikovali v sklopih, ki merijo posamezne sklope neželenih učinkov dolgotrajnega nošenja mask. Posamezen konstrukt smo oblikovali na podlagi obstoječih raziskav in kvalitativne predraziskave opravljene v marcu in aprilu 2021.
Raziskav o neželenih učinkih dolgotrajnega nošenja mask je kar nekaj, zato smo anketni vprašalnik konceptualitzirali glede na stranske učinke ugotovljene v predhodno opravljenih raziskavah.
Tabela 2: Konceptualizacija spremenljivk – starši
Pred izvedbo raziskave smo na pilotnem vzorcu izvedli eksploratorno faktorsko analizo za potrditev 4 latentnih spremenljivk – telesne spremembe, psihološke spremembe, lokalne spremembe na obrazu in sprememba v odnosu do okolice. V vprašalniku smo naredili nekaj popravkov in sicer smo utrujenost in zaspanost umestili med »psihološke spremembe«, žalost pa med »spremembe odnosa do okolice«. Ekstrakcija novo oblikovanih faktorjev (telesne spremembe, psihološke spremembe, lokalne spremembe na obrazu in spremembe v odnosu do okolice) je ustrezna, saj so vsi korelacijski koeficienti večji od 0.439, v glavnem pa tudi večji od 0.7.
3.3 Postopek izvedbe anketne raziskave
Anketni vprašalnik je sestavljen iz 8 demografskih vprašanj, 4 za starša in 4 za otroka. Vključuje tip maske in dinamiko nošenja maske. Vprašalnik vsebuje tudi štiri vsebinske sklope z 20 vprašanji o neželenih učinkih mask pri otrocih. V anketi sta tudi dve odprti vprašanji, o tipu maske ter o dodatnih neželenih učinkih, ki v vprašalniku niso zavedeni. Podatke smo zbirali po metodi snežne kepe.
Vabilo k izpolnjevanju ankete smo poslali na 352 elektronskih naslovov, narejenih je bilo tudi 12 objav na družabnih omrežjih. V najavi anketnega vprašalnika smo obrazložili namen raziskave in zaprosili za izpolnitev vprašalnika.
Anketni vprašalnik smo distribuirali preko spletnega orodja za anketiranje 1Ka. Aktiven je bil od 24.5.2021 do 10.6.2021. Na nagovor je kliknilo 3281 potencialni respondentov, na anketni vprašalnik 1924, anketni vprašalnik pa je začelo izpolnjevati 1841 respondentov. Izpolnjenih smo dobili 1761 enot.
Pridobljene podatke smo ob zaključku anketiranja 10.6.2021 vnesli v statistični program SPSS. V osnovno podatkovno bazo smo vključili vse podatke, pri čemer smo jih najprej uredili tako, da so ostali v bazi za delo na pričujoči raziskavi samo tisti, katerih odgovori so bili vneseni v zadostni meri za veljavnost, kar je bilo v našem primeru vse pod 10 odstotkov manjkajočih vrednosti v posamezni vzorčni enoti (Hair in drugi, 2014). Uporabili smo metodo MVA (Missing Value Analysis). Neuporabnih je bilo 452 enot.
439 anketiranih je med vsemi neželenimi učinki izbralo »Sploh niso prisotni« in »Niso prisotni«. Tudi te enote smo iz nadaljnje raziskave odstranili, ker smo želeli ugotoviti, kateri neželenimi učinki se pojavljajo med otroci katerih starši te učinke zaznajo in v kolikšni meri se pojavljajo.
Uporabnih je ostalo 870 enot, kar je še vedno dovolj velik vzorec za analizo neželenih učinkov nošenja mask pri otrocih v šolah.
Tabela 3: Analiza vseh enot v bazi podatkov
| Število vseh enot v bazi podatkov do 10.6.2021 | 1761 |
| Število nepopolnih/neuporabnih enot | 452 |
| Število enot z nezaznanimi neželenimi učinki | 439 |
| Število enot z zaznanimi neželenimi učinki | 870 |
Tabela 4: Analiza uporabnih enot v bazi podatkov
| Vse uporabne enote | 1309 | 100 % |
| Enote z zaznanimi neželenimi učinki | 870 | 66.5 % |
| Enote z nezaznanimi neželenimi učinki | 439 | 33.5 % |
3.4 Utemeljitev izbora vzorca za analizo
V analizo neželenih učinkov smo vključili 870 enot, kjer so bili neželeni učinki dolgotrajnega nošenja mask identificirani. Odločitev smo utemeljili z naslednjimi dejstvi:
- Neželeni učinki dolgotrajnega nošenja mask so opisani na fiziološki ravni in utemeljeni s spremembami v telesu, ki se subjektivno izražajo na v anketi opisane načine (Li in drugi, 2005; Griesz-Brisson, 2021; Schwarz in drugi, 2021; Kisielinski in drugi, 2021; Geiss, 2021; İpek in drugi, 2021; Atay, 2020)
- V do sedaj opravljenih raziskavah neželenih učinkov pojava neželenih učinkov niso opisali/zaznali vsi starši. Posamezen neželen učinek je bil zaznan/opisan med 50 – 60 % vprašanih staršev, odvisno od neželenega učinka (Schwarz in drugi, 2021). Rezultat naše raziskave pa kaže, da je neželene učinke zaznalo 66.5 % staršev, 33.5 % pa ni zaznalo nobenega neželenega učinka.
Ker so bili neželeni učinki dolgotrajnega nošenja mask objektivno dokazani z meritvami na fiziološki ravni, so bile predmet naše raziskave vse vzorčne enote z zaznanimi neželenimi učinki. Izmeriti smo želeli, kako močna je bila pojavnost neželenih učinkov pri otrocih, katerih starši so te učinke zaznavali. Enote, v katerih neželeni učinki niso bili zaznani, niso bile predmet naše raziskave.
3.5 Vzorec
V vzorcu smo proučevali starše otrok, ki so v šolah nosili maske.
Tabela 5: Demografski podatki anketiranih
| DEMOGRAFSKI PODATKI | ||
| Število n=870 | % | |
| SPOL UDELEŽENCEV | ||
| Moški | 163 | 18.6 |
| Ženski | 707 | 81.4 |
| IZOBRAZBA UDELEŽENCEV | ||
| Osnovnošolska ali manj | 34 | 3.9 |
| Poklicna in srednja šola | 279 | 32.1 |
| Višja in visoka šola | 226 | 26.0 |
| Bolonjska, univerzitetna ali več | 329 | 37.8 |
| Neznano | 2 | 0.2 |
| STAROST UDELEŽENCEV | ||
| Do 30 let | 24 | 2.8 |
| Od 31 do 40 let | 310 | 35.6 |
| Od 41 do 50 let | 449 | 51.6 |
| Nad 50 let | 87 | 10.0 |
| FINANČNI STATUS | ||
| Živimo nadpovprečno | 49 | 5.6 |
| Živimo brez težav | 601 | 69.1 |
| Se s težavo prebijamo | 193 | 22.2 |
| Brez pomoči ne gre | 21 | 2.4 |
| Neznano | 6 | 0.7 |
V Tabeli 5 so prikazani demografski podatki anketiranih staršev otrok. Med ocenjenim stanjem otroka ni statistično pomembne razlike med starši različne izobrazbe, starosti in različnega finančnega statusa.
V Tabeli 6 so prikazani demografski podatki otrok, za katere so starši ocenjevali pojavnost neželenih učinkov zaradi dolgotrajnega nošenja mask v šolah.
Tabela 6: Demografski podatki otrok
| PODATKI O OTROCIH | ||
| Število n=858 | % | |
| SPOL UDELEŽENCEV | ||
| Dečki | 432 | 50.3 |
| Deklice | 426 | 49.7 |
| NOŠENJE MASKE | ||
| Ves čas pouka | 445 | 51.6 |
| Samo med odmori in v skupnih prostorih | 354 | 41.1 |
| Moj otrok ne nosi maske | 59 | 7.0 |
| VRSTA MASKE | ||
| Medicinska maska za enkratno uporabo | 249 | 29.0 |
| Maska iz blaga | 424 | 49.4 |
| FFP maska | 11 | 1.3 |
| Kombinacija naštetih mask | 112 | 13.0 |
| Ne nosi maske | 52 | 6.0 |
| Neznano | 10 | 1.2 |
Dobra polovica otrok, zajetih v vzorcu, masko nosi ves čas pouka, dobrih 40 % otrok zajetih v raziskavo masko nosi med odmori in v skupnih prostorih, 7 % otrok maske ne nosi. Največ otrok nosi masko iz blaga, slaba tretjina pa medicinsko masko za enkratno uporabo.
4. Rezultati
V nadaljevanju so predstavljeni zaznani neželeni učinki dolgotrajnega nošenja mask med otroci. Predstavili bomo naslednje rezultate:
- moč neželenih učinkov med dvema skupinama: otroci, ki nosijo masko ves čas pouka in otroci, ki masko nosijo med odmori in v skupnih prostorih;
- moč neželenih učinkov med otroci, ki uporabljajo različne tipe mask;
- moč neželenih učinkov po posameznih konstruktih – primerjava med skupino otrok, ki nosijo masko ves čas pouka in otrok, ki masko nosijo med odmori in v skupnih prostorih;
- moč neželenih učinkov po posameznih konstruktih – primerjava med otroci, ki nosijo različne maske.
V tabeli 7 je prikazana moč neželenih učinkov med otroci, ki nosijo masko ves čas pouka in otroci, ki masko nosijo med odmori in v skupnih prostorih. Ocena 1 pomeni, da se neželeni učinek sploh ne pojavlja, ocena 5 pa pomeni, da je neželeni učinek močno prisoten. Neželene učinke so pri svojih otrocih ocenjevali starši po njihovem pričevanju oziroma po opazovanju otrokovega stanja.
Tabela 7: Zaznani neželeni učinki – primerjava med skupinama
| VES ČAS POUKA n = 449 | MED ODMORI n=358 | ||||
| AS | St. odklon | AS | St. odklon | ΔM | |
| Glavobol | 3.38 | 1.058 | 3.01 | 0.997 | 0.37 |
| Vrtoglavica | 2.81 | 1.097 | 2.52 | 0.963 | 0.29 |
| Omotičnost | 2.91 | 1.105 | 2.55 | 1.005 | 0.36 |
| Utrujenost | 3.97 | 1.004 | 3.58 | 1.003 | 0.39 |
| Zaspanost | 3.86 | 0.989 | 3.42 | 1.065 | 0.44 |
| Težave z dihanjem | 3.33 | 1.201 | 3.13 | 1.18 | 0.2 |
| Slabost | 3.13 | 1.118 | 2.87 | 1.017 | 0.26 |
| Nemir | 3.56 | 1.078 | 3.57 | 0.981 | -0.01 |
| Slaba koncentracija | 3.96 | 1.006 | 3.79 | 0.992 | 0.17 |
| Žalost | 3.51 | 1.138 | 3.53 | 1.044 | -0.02 |
| Nezadovoljstvo | 3.96 | 1.042 | 3.85 | 1.018 | 0.11 |
| Povečana agresivnost | 2.96 | 1.197 | 3.07 | 1.148 | -0.11 |
| Kožne spremembe na predelu nošenja maske | 3.29 | 1.245 | 2.92 | 1.154 | 0.37 |
| Občutek toplote in vlage pod masko | 4.18 | 0.93 | 3.88 | 0.967 | 0.3 |
| Mozoljavost na obrazu | 3.76 | 1.15 | 3.03 | 1.21 | 0.73 |
| Odpor do šole | 3.65 | 1.132 | 3.32 | 1.145 | 0.33 |
| Strah pred avtoriteto | 3.47 | 1.186 | 3.4 | 1.2 | 0.07 |
| Apatičnost do šolskega procesa | 3.78 | 1.121 | 3.45 | 1.155 | 0.33 |
| Nezaupanje vase | 3.42 | 1.121 | 3.25 | 1.102 | 0.17 |
| Izolacija | 3.27 | 1.209 | 3.08 | 1.102 | 0.19 |
Med neželenimi učinki je najmočneje opazen občutek toplote in vlage pod masko (4.18), utrujenost (3.97), slaba koncentracija (3.96), nezadovoljstvo (3.96), zaspanost (3.86) in apatičnost do šolskega procesa (3.78). Izmerjeni neželeni učinki so višji med otroci, ki nosijo masko ves čas pouka. Največja razlika med skupinama se pojavlja v glavobolu, omotičnosti, utrujenosti in mozoljavosti na obrazu. Razlike so statistično značilne, razen pri slabi koncentraciji, žalosti, povečani agresivnosti, strahu pred avtoriteto in izolaciji. Zaradi nenormalne porazdelitve smo uporabili neparametrični Kruskal-Wallis test.
V tabeli 8 je prikazana moč neželenih učinkov med otroci, ki nosijo različne vrste mask (medicinsko masko, masko iz blaga, FFP masko ali različne kombinacije mask). Ocena 1 pomeni, da se neželeni učinek sploh ne pojavlja, ocena 5 pa pomeni, da je neželeni učinek močno prisoten. Neželene učinke so pri svojih otrocih ocenjevali starši po njihovem pričevanju oziroma po opazovanju otrokovega stanja.
Tabela 8: Aritmetična sredina ocenjenih neželenih učinkov pri otrocih, ki nosijo različne vrste mask
| Medicinska maska n = 249 AS | Maska iz blaga n= 424 AS | FFP maska n=11 AS | Kombinacija navedenih n= 112 AS | |
| Glavobol | 3.35 | 3.15 | 2.82 | 3.23 |
| Vrtoglavica | 2.85 | 2.6 | 1.91 | 2.72 |
| Omotičnost | 2.91 | 2.67 | 2.18 | 2.76 |
| Utrujenost | 3.95 | 3.75 | 3.0 | 3.79 |
| Zaspanost | 3.84 | 3.62 | 2.91 | 3.57 |
| Težave z dihanjem | 3.39 | 3.19 | 2.36 | 3.3 |
| Slabost | 3.12 | 2.96 | 2.55 | 3.05 |
| Nemir | 3.65 | 3.52 | 3.09 | 3.57 |
| Slaba koncentracija | 4.03 | 3.84 | 3.45 | 3.8 |
| Žalost | 3.6 | 3.49 | 3.0 | 3.48 |
| Nezadovoljstvo | 4.03 | 3.87 | 3.18 | 3.85 |
| Povečana agresivnost | 3.08 | 2.96 | 2.82 | 3.08 |
| Kožne spremembe na predelu nošenja maske | 3.33 | 3.02 | 2.55 | 3.13 |
| Občutek toplote in vlage pod masko | 4.19 | 4.01 | 3.0 | 3.97 |
| Mozoljavost na obrazu | 3.67 | 3.29 | 2.82 | 3.59 |
| Odpor do šole | 3.65 | 3.44 | 2.82 | 3.54 |
| Strah pred avtoriteto | 3.47 | 3.46 | 2.36 | 3.36 |
| Apatičnost do šolskega procesa | 3.73 | 3.63 | 3.0 | 3.62 |
| Nezaupanje vase | 3.37 | 3.34 | 2.64 | 3.4 |
| Izolacija | 3.32 | 3.16 | 2.27 | 3.15 |
Neželeni učinki dolgotrajnega nošenja mask so močneje izraženi med medicinskimi maskami in najmanj izraženi med maskami iz blaga.
V nadaljevanju smo naredili analizo po posameznih konstruktih in primerjali moč neželenih učinkov med skupino otrok, ki nosi masko ves čas in med skupino otrok, ki nosi masko med odmori in v skupnih prostorih. Ocena 1 pomeni, da se neželeni učinek sploh ne pojavlja, ocena 5 pa pomeni, da je neželeni učinek močno prisoten.
Tabela 9: Neželeni učinki po konstruktih – primerjava med skupinama
| VES ČAS n = 449 | MED ODMORI n=358 | ΔAS | |||
| AS | St. odklon | AS | St. odklon | ||
| Telesne spremembe | 3.11 | 0.91 | 2.82 | 0.84 | 0.29 |
| Psihološke spremembe | 3.71 | 0.84 | 3.55 | 0.80 | 0.16 |
| Lokalne spremembe | 3.74 | 0.93 | 3.27 | 0.92 | 0.47 |
| Spremembe v odnosu | 3.52 | 0.92 | 3.34 | 0.87 | 0.18 |
Primerjava v moči neželenih učinkov med obema skupinama kaže, da so ti bolj izraženi med otroci, ki masko nosijo ves čas pouka. Najmočneje so izraženi neželeni učinki v skupini lokalnih sprememb (3.74), sledijo psihološke spremembe (3.71), spremembe v odnosu (3.52) in nazadnje telesne spremembe (3.11).
Tabela 10: Neželeni učinki po konstruktih – primerjava med skupinama
| Medicinska n = 249 | Iz blaga n = 424 | ΔAS | |||
| AS | St. odklon | AS | St. odklon | ||
| Telesne spremembe | 3.13 | 0.90 | 2.91 | 0.85 | 0.22 |
| Psihološke spremembe | 3.76 | 0.79 | 3.59 | 0.80 | 0.17 |
| Lokalne spremembe | 3.73 | 0.91 | 3.44 | 0.93 | 0.29 |
| Spremembe v odnosu | 3.52 | 0.92 | 3.42 | 0.85 | 0.11 |
Primerjava v moči neželenih učinkov med skupinama z medicinsko masko in masko iz blaga je prikazana v tabeli 10. Ocena 1 pomeni, da se neželeni učinek sploh ne pojavlja, ocena 5 pa pomeni, da je neželeni učinek močno prisoten. Neželene učinke so pri svojih otrocih ocenjevali starši po njihovem pričevanju oziroma po opazovanju otrokovega stanja. Primerjali smo samo ti dve skupini, ker sta vzorca v drugih dveh skupinah majhna. Analiza kaže, da so neželeni učinki bolj izraženi med otroci, ki nosijo medicinsko masko. V obeh skupinah so najmočneje izraženi neželeni učinki iz skupine psiholoških sprememb (3.76 in 3.59).
5. Razprava
V pričujoči raziskavi smo z anketnim vprašalnikom merili moč neželenih učinkov izraženih pri učencih, ki so nosili masko, katerih starši so pri njih zaznali neželene učinke. Skupino učencev, ki so nosili maske ves čas pouka smo primerjali s skupino učencev, ki so nosili maske le med odmori in v skupnih prostorih. V skupini učencev, ki so nosili maske ves čas pouka, so bili neželeni učinki močneje izraženi. Največja razlika med skupinama se je pojavila pri glavobolu, omotici, utrujenosti in mozoljavosti na obrazu. Utrujenost (3.97), slaba koncentracija (3.96), nezadovoljstvo (3.96), zaspanost (3.86) in apatičnost do šolskega procesa (3.78) so na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da neželeni učinek sploh ni zaznan, 5 pa pomeni, da je neželeni učinek možno zaznan, ocenjeni z oceno blizu 4. To pomeni, da so starši v skupini otrok, kjer so se neželeni učinki pojavili, te neželene učinke mask zaznali.
Primerjava postavljenih konstruktov, kjer smo primerjali, učinke po sklopih (telesni, psihološki, lokalni in spremembe v odnosu do okolice) kažejo, da so najmočneje izražene psihološke spremembe in sicer z oceno 3.76 pri učencih, ki so maske nosijo ves čas in 3.59 pri učencih, ki so maske nosili le med odmori in v skupnih prostorih. Rezultati anketne raziskave kažejo, da maske posegajo tako v psihološko stanje otrok, kot tudi na telesno zdravje. Primerjava dveh skupin in zaznanih razlik med eno in drugo, kjer so povprečne ocene zaznanih učinkov višje pri učencih, ki so nosili masko ves čas, kaže na to, da dolgotrajnost nošenja mask neželene učinke poveča.
Učinkov dolgotrajnega nošenja mask ne poznamo dovolj, še posebej nam ti učinki niso znani pri otrocih, ki se še razvijajo, tako telesno kot tudi čustveno. Na to opozarjajo tudi Kisielinski in drugi (2021), kjer zaključujejo, da dolgoročnih učinkov nošnje mask, ko se bodo neželeni učinki prepletli med seboj, še ne poznamo in moramo biti pri takšnih ukrepih zato še toliko bolj previdni. Ugotovitve pričujoče raziskave bi morale služiti kot opozorilo, da je potrebno ponovno razmisliti o smotrnosti ukrepov. Otroci niso rizična skupina, šole niso generatorji okužb, stranski učinki mask pa so veliki, tako na telesnem, kot tudi na čustvenem področju.
Tudi primerjava med otroci, ki nosijo medicinske maske in tistimi, ki nosijo maske iz blaga je pokazala razlike. Zaznani stranski učinki so nižji pri otrocih, ki nosijo maske iz blaga, pri čemer so med skupinama v največji meri izpostavljeni psihološki učinki. Morda ima medicinska maska na otroke drugačen vpliv, kot ga ima maska iz blaga? Po drugi strani pa je lahko maska iz blaga, ki se ne menjava generator okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike (Coronavirus, 2020).
Naša raziskava kaže, da je odredba nošenja obrazne maske ukrep z mnogimi stranskimi učinki. Na to opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2020), zato je potrebno pretehtati smotrnost tega ukrepa glede na njegovo učinkovitost.
Poleg neželenih telesnih učinkov so močno izraženi tudi neželeni psihološki učinki. Mnogi poročajo o klavstrofobičnih izkušnjah in težavah pri pridobivanju zadostne količine kisika zaradi povečane odpornosti proti vdihu in izdihu. To lahko vodi do povečanega srčnega utripa, slabosti, omotice in glavobola ter številnih drugih simptomov (Ong in drugi, 2020; Li in drugi, 2005). Poleg tega lahko dolgoročno zakrit obraz z masko povzroči povečanje stresnih hormonov, kar negativno vpliva na imunsko odpornost (Hal in drugi, 2012).
Obrazne maske onemogočajo neverbalno komunikacijo, ki olajša empatične povezave in zaupanje med učitelji in učenci. V otroštvu in puberteti možgani doživljajo spolno in duševno zorenje s hormonskim epigenetskim reprogramiranjem (Morrison in drugi, 2013; Toro in drugi, 2018; Lomniczi in Ojeda, 2016), zato lahko dolgotrajna izpostavljenost socialno-psihološkemu stresu pušča nevro-epigenetske brazgotine, ki jih je pri mladih težko pozdraviti in pogosto prerastejo v duševne vedenjske težave in oslabljen imunski sistem (Essex, 2016; Bhopal, 2019; Cunliffe, 2016; Bush in drugi, 2018; Gudsnuk in Champagne, 2012).
Stopnja tesnobe in depresije pri mlajših odraslih (18–24 let) se je med koronsko krizo povečala za 63 %. Četrtina jih razmišlja o samomoru. Posledično se je za 25 % povečala tudi uporaba antidepresivov (2). Dokazana je tudi povezava med povečanjem stresnih izkušenj in tveganjem za okužbe zgornjih dihal in smrtnostjo (Prior, 2016; Wieduwild, 2020; Nielsen, 2008; Calder, 2020).
Otroci so brez strokovnih argumentov podvrženi discipliniranju, ustrahovanju in stigmatiziranju. Dolgotrajno nošenje mask glede na raziskavo pušča tako telesne, kot tudi psihološke posledice. Izraziti so tudi lokalni neželeni učinki na obrazu. Posledično se spreminja odnos otrok do okolice in do sveta. Otroci so največja žrtev koronske krize. Škoda narejena z arbitrarnimi, neargumentiranimi in nesmiselnimi ukrepi je neizmerljiva, teža posledic posegov v telesno in duševno integriteto otrok, ter v njihove z Ustavo in konvencijami zagotovljene pravice, pa bistveno presega koristi zahtevanih ukrepov. Odredbo o obveznem nošenju mask pri otrocih je zato potrebno preklicati!
Literatura in viri
Atay S, Cura S, (2020). Problems encountered by nurses due to the use of personal protective equipment during the Coronavirus pandemic: results of a survey. Wound Manag Prev 66:12–16.
Bartoszko, J.J., Forooqi, M.E.M., Ahazzani, W. in Loeb, M. (2020). Medical masks vs N95 respirators for preventing COVID-19 in healthcare workers: A systematic review and meta-analysis of randomized trials. Influenza Other Respir Viruses, 14(4): p. 365-373. doi: 10.1111/imv12745
Bhopal, S. (2019). The contribution of childhood adversity to cortisol measures of early life stress amongst infants in rural India: Findings from the early life stress sub-study of the SPRING cluster randomised controlled trial (SPRING-ELS). Psychoneuroendocrinology, 107: p. 241-250.
Burnard, P., Gill, P., Stewart, K., Treasure. E. in Chadwick, B. (2008). Analysing and presenting qualitative data. British Dental Journal, 204(8), 429 – 432.
Braun, V., in Clarke, V. (2014). What can “thematic analysis” offer health and wellbeing researchers? International Journal of Qualitative Studies on Health and Well-Being, 9(1), 1 -2.
Bush, N.R., Edgar, R.D., Park, M., MacIsaac, J., McEwan, L.W. in Adler, N.E. (2018). The biological embedding of early-life socioeconomic status and family adversity in children’s genome-wide DNA methylation. Epigenomics, 10(11): p. 1445-1461. doi. 10.2217/epi-2018-0042.
Calder, P.C., Carr, A.C., Gombart, A.F. in Eggersdorf, M. (2020). Optimal Nutritional Status for a Well-Functioning Immune System Is an Important Factor to Protect against Viral Infections. Nutrients, 12(4). doi.10.3390/nu12041181
Chughtai, A.A., Stelzer-Braid, S., Rawlinson, W., Pontivivio, G., Wang, Q., Pan, Q. in Zang, D. (2019). Contamination by respiratory viruses on outer surface of medical masks used by hospital healthcare workers. BMC Infect Dis, 19(1): p. 491.
Coronavirus (2020). Can the mask turn into a “bacteria nest”? https://www.en24.news/2020/08/coronavirus-can-the-mask-turn-into-a-bacte…, 2020.
Cunliffe, V.T. (2016). The epigenetic impacts of social stress: how does social adversity become biologically embedded? Epigenomics, 8(12): p. 1653-1669.
ECDC. (2021). Using face masks in the community: first update. 15February 2021. Dostopno na: https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/covid-19-face-masks-community-first-update.pdf
Essex, M.J., Boyce, T., Hertzmann, C., Lam, L.L., Armstrong, J.M. in Neumann, S.M.A. (2013). Epigenetic vestiges of early developmental adversity: childhood stress exposure and DNA methylation in adolescence. Child Dev, 84(1): p. 58-75. doi.1111/j. 1467-8624.2011.01641.x
Geiss, O. (2021). Effect of Wearing Face Masks on the Carbon Dioxide Concentration in the Breathing Zone. Aerosol Air Qual Res, 21, 200403.
Gudsnuk, K. in Champagne, F.A. (2012). Epigenetic influence of stress and the social environment. ILAR J, 53(3-4): p. 279-88.
Hal, J.M.F., Cruser, D., Podawiltz, A., Mummert, D.I., Jones, H. in Mummert, M.E. (2012). Psychological stress and the cutaneous immune response: role of the HPA axis and the sympathetic nervous system in atopic dermatitis and psoriasis. Dermatol Res Practi. Doi:10.1155/2012/403908. Doi: 10.1155/2012/403908
Howard, J., Hunag, A., Li, Z., Tufeckzi, Z., Zolminal, V., in Van der Westhuizen, H.M. (2020). Face Masks Against COVID-19: An Evidence Review. Proc Natl Acad Sci USA, 2020. DOI: 10.20944/preprints202004.0203.v3.
İpek, S., Yurttutan, S., Güllü, UU., et al. Ali je maska za obraz N95 povezana z omotico in glavobolom? Int Arch Occup Environment Health, (2021). https://doi.org/10.1007/s00420-021-01665-3
Johnson, A.T. (2016). Respirator masks protect health but impact performance: a review. J Biol Eng, 9;10:4. doi: 10.1186/s13036-016-0025-4. PMID: 26865858; PMCID: PMC4748517.
Kisielinski, K., Giboni, P., Prescher, A., Klosterhalfen. B., Graessel, D., Funken, S., Kempski, O. in Hirsch, O. (2021). Is a Mask That Covers the Mouth and Nose Free from Undesirable Side Effects in Everyday Use and Free of Potential Hazards? International Journal of Environmental Research and Public Health.
Nielsen, N.R., Kristensen, T.S., Schohr, P. in Gronbaek, M. (2008). Perceived stress and cause-specific mortality among men and women: results from a prospective cohort study. Am J Epidemiol, 168(5): p. 481-91; discussion 492-6. doi: 10.1093/aje/kwn157
MacIntyre, C.R., Seale, H., Dung, T.R., Hien,N.T., Nga, P.T., Chughtai,A.A., Rahman, B., Dwyer, D.E. Wang, Q. (2015). A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers.
Morrison, K.E., Rogers, A.B., Morgan, C.P. in Bale, T.L. (2013). Epigenetic mechanisms in pubertal brain maturation. Neuroscience, 264: p. 17-24. doi.10.1016/j.neuroscience.2013.11.1014
Ong, J.J., Bharatendu, C., Goh, Y., Tang, J.Z., Sooi, K.W.X. in Tan, Y.L. (2020). Headaches associated with personal protective equipment- a cross sectional study among frontline healthcare workers during Covid-19. Headache, 60(5); 864-877. Doi: 10.111/head.13811
Lomniczi, A. in Ojeda, S.R. (2016). The Emerging Role of Epigenetics in the Regulation of Female Puberty. Endocr Dev, 29: p. 1-16.
Li, Y., Tokura, H., Guo, Y.P., Wong, A.S., Wong, T., Chung, J., Newton, E. (2005). Effects of wearing N95 and surgical facemasks on heart rate, thermal stress and subjective sensations. International archives of occupational and environmental health, 78(6), 501–509. https://doi.org/10.1007/s00420-004-0584-4
Prior, A., Tenger-Gron, M., Larsen, K.K., Larsen, F.B., Robinson, M. in Nielsen, M.G. (2016). The Association Between Perceived Stress and Mortality Among People With Multimorbidity: A Prospective Population-Based Cohort Study. Am J Epidemiol, 184(3): p. 199-210. doi.10.1093/gje/kwv324
Prousa, D. (2020). Studie zu psychischen und psychovegetativen Beschwerden mit den aktuellen Mund-Nasenschutz-Verordnungen. PsychArchives. https://doi.org/10.23668/PSYCHARCHIVES.3135
Radonovich, L.J., Simberkoff, M.S., Bessesen, M.T., Brown, A.C., Cummings, D.A.T. in Gaydos, C.A. (2019). N95 respirators vs Medical Masks for preventing influenza among health care personnel. JAMA. Sep 3; 322(9): 824-833. Doi. 10.1001/jama.2019.11645.
Rosner, E. (2020). Adverse Effects of Prolonged Mask Use among Healthcare Professionals during COVID-19. J Infect Dis Epidemiol, 6:130. doi.org/10.23937/2474-3658/151013
Schünemann, H.J., Akl, A.E., Chou, R., Chu, D.L., Loeb, M. in Loffi, T. (2020). Use of facemasks during the COVID-19 pandemic. Lancet Respir Med. doi:10.1016/S22132600(20)30352-0.
Schwarz, S., Jenetzky, E., Krafft, H., Maurer, T. in Martin, D. (2021). Corona children studies “Co-Ki”: First results of a Germany-wide registry on mouth and nose covering (mask) in children.
Toro, C.A., Aylwin, C.F. in Lomniczi, A. (2018). Hypothalamic epigenetics driving female puberty. J Neuroendocrinol, 30(7): p. e12589.
WHO. (2020). Advice on the use of masks for children in the community in the context of COVID-19. 21 August 2020. Nsjdeno na: https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-IPC_Masks-Children-2020.
WHO. (2020). Advice on the use of masks in the context of COVID-19. World Health Organization Interim guidance, WHO/2019-nCov/IPC_Masks/2020.4
Wieduwild, E., Girard-Madoux, M.J., Quatrin, L., Laprie, C., Chasson, L. in Rossignol, R. (2020). Beta2-adrenergic signals downregulate the innate immune response and reduce host resistance to viral infection. J Exp Med, 217(4). doi: 10.1084/jem.20190554
Viri:
- https://www.bitchute.com/video/nANC6cMvKAjR/?fbclid=IwAR1F6DUsnyXVqwkkIQ51PuGq7EJFN9C09vjigcLJR6R46bBB2IJOTpUbw6A
- Young Adults’ Pandemic Mental Health Risks. https://www.nytimes.com/2020/08/24/well/family/young-adults-mental-healt…..
